Vedno več otrok z učnimi težavami?
Piše: Sanela Brihta, foto: pixabay.com
Učne težave so v zadnjem desetletju postale pojem, o katerem je vedno več govora med strokovnjaki in seveda tudi starši. Prvi znaki teh težav se lahko pojavijo že zgodaj v otrokovem razvoju in se v šolskem obdobju samo še stopnjujejo. V zadnjih 25-ih letih se je število otrok z učnimi težavami potrojilo in ravno te ugotovitve sprožajo polemike. Je pojem učnih težav postal preveč ohlapen ali se z učnimi težavami pred desetletji niso dovolj ukvarjali in so jih enostavno pripisovali nižjemu inteligenčnemu kvocientu?
Nevrofiziološki izvor učnih težav
Učne težave so nevrofiziološko pogojene in niso nujno posledica vidnih, slušnih in motoričnih okvar. Tudi niso posledica duševnih in čustvenih motenj, lahko pa v določenih primerih s temi motnjami sovpadajo. Te težave, ne glede na to ali se kažejo v lažji, zmerni, težki ali zelo težki obliki, tudi niso vedno povezane z višino inteligenčnega kvocienta.
Najnovejše raziskave na tem področju pripisujejo pojavnost učnih težav tako dednemu faktorju kot možganskim spremembam, ki so lahko posledica kajenja matere, uživanja alkohola in drog, predvsem v prvem trimesečju nosečnosti. Kar polovica učnih težav naj bi bila po raziskavah podedovana.
Učne težave postanejo najbolj opazne v tretjem in četrtem razredu osnovne šole, ko se bistveno povečuje besedišče in tudi obseg drugih šolskih vsebin. Na žalost ima kar 20 % otrok, ki so jim diagnosticirali učne težave, tudi Sindrom motnje pozornosti z motnjo koncentracije in hiperaktivnostjo (ang. ADHD).
Kje učne težave najbolj izstopajo?
Motnja branja, pisanja in črkovanja oziroma disleksija, je ena najpogostejših učnih težav. Raziskave so pokazale, da ima 80 % otrok z učnimi težavami tudi disleksijo. Otroci z disleksijo imajo težave pri zaznavanju in obdelavi slušnih informacij, zato težko sledijo navodilom, slišijo samo prvih par besed, ostale pozabijo in se hitro zmedejo. Pogosto se ta težava kaže tudi v razumevanju oblike in pozicije črk, npr. črko »u« zamenjujejo z »n«. Otrok z disleksijo tudi pogosto obrača in premešča glasove v besedah: mak-kam, zima-miza, itd. Ravno tako lahko obrača vrstni red v matematičnih enačbah: 2 + 7 = 9 lahko prebere kot 2 + 9 = 7.
Motnja pisanja se odraža tudi v slabi grafomotoriki, v neuspešnem prenosu misli na papir, v narobe napisanih besedah, zelo kratkih povedih, itd. Otrok sicer dostikrat razpolaga z veliko večjim znanjem, kot ga je sposoben predstaviti v pisni obliki. Ravno zaradi tega, je pravilen pedagoški pristop ključnega pomena.
Zgodnja diagnoza
Strokovnjaki se strinjajo, da je zgodnje prepoznavanje in hitro ukrepanje bistvenega pomena za zmanjševanje učnih težav v kasnejšem šolskem obdobju. Ko se otrok začne zavedati svoji učnih težav je pogosto jezen, stopnjuje se dvom v lastne sposobnosti, kar pa seveda lahko pripelje do še večjih neuspehov v šoli.
Otroku in staršem je na voljo strokovna pomoč in kar je mogoče še bolj pomembno, tudi vedno bolj pozitivna naravnanost do omenjenih težav. Tudi otroci z učnimi težavami lahko napredujejo v šoli, lahko postanejo akademiki in niso več tako stigmatizirani kot nekoč.
Toplo vam priporočamo, da si več o disleksiji preberete na www.disleksija.si.
