Podrobneje o možganih

Podrobneje o možganih

Možgani so najkompleksnejši organ našega telesa.

SSKJ naprej razloži, da so možgani osrednje živčevje, ki leži v lobanjski votlini. Že razlaga pod 2. točko gesla možgani je temeljitejša – živčevje pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja. 3. točka opisuje možgane kot izraz za najpomembnejše, vodilne ljudi v kaki organizaciji, gibanju. Pri naprednih znanstvenikih neke ustanove se uporablja tudi izraz možganski trust (takih možganov vedno manjka, ne?). Kot zadnje pa omenja izraz elektronski možgani, ki označujejo računalnik.

Jezik je barvit in SSKJ opisuje tudi izraze, kot so, da se nekomu možgani kisajo, da nekomu hitro delujejo, spet tretji napenja možgane, nekomu udari na možgane, spet drugi pobrska po možganih in se mu prižge lučka. Za koga lahko rečemo tudi, da ima konjske možgane, a to ni ravno lepo. V medicini poznamo izraz pretres možganov, mehčanje možganov, možgansko kap, v izobraževanju pa pogosto slišimo za možgansko nevihto.

Če si torej predstavljamo, da smo nevrokirurgi na praksi in imamo pred sabo lobanjo, bomo najprej odrezali lobanjo, da bi prišli do možganov. Prakticiramo z lobanjo odraslega človeka, saj je pri dojenčku ta nekoliko drugačna.

Starši se boste verjetno spomnili fontanel, ki ste jih tipali svojim dojenčkom. V slovenščini je pogostejši izraz mečave. Te se zarastejo v prvih mesecih otrokovega življenja. Če jih potipate, imate občutek, da tipate možgane, saj tipate samo mehko vezivno tkivo med kostjo zgornjega, obokanega dela lobanje. Normalno je, da velika mečava utripa v ritmu srca.

Mečave in nekoliko razmaknjeni stiki lobanjskih kosti (imenovani lobanjski šivi) med porodom omogočijo začasno zmanjšanje oboda lobanje, ki se stisne in tako laže zdrsne skozi porodni kanal. Prav tako mečave in nezreli lobanjski šivi omogočajo primerno rast možganov, ki je še posebno hitra prav v prvem letu. Ko se rast možganov upočasni, se zarastejo tudi mečave in lobanjski šivi. (Psst! Med mamicami kroži tudi skrivnost, ki vam pomaga ugotoviti, če je otrok dehidriran. Namreč potipajo mečavo in če je ta vbokla, je otrok zagotovo žejen.)

Ni čudovito vedeti, kaj je že narava sama naredila za zdrav razvoj naših možganov in kako je z najmočnejšo kostjo obdala izjemno pomemben in najkompleksnejši organ našega telesa? Uau.

Možgani imajo pri odrasli osebi prostornino 1400 ml, kar pomeni, da tehtajo cca. 1,4 kg. Pravijo, da so ženski nekoliko lažji (so pa zato bolj učinkoviti J). Možgani porabijo kar 10x več energije glede na svojo težo v primerjavi s preostalim telesom. Vse naše misli, upi, strahovi so v nevronih tega organa. Če smo uspešni pri šahu ali matematiki, se moramo teh veščin učiti leta in leta. Mislimo si, da so računalniki že precej zmogljivejši od nas. Gre nam tako dobro, da imamo marsikaj, kar počnemo, že za povsem samoumevno. Vidimo, slišimo, prijemamo stvari, tečemo. A to so precej bolj zapleteni procesi, kot se je včasih menilo in so zdaleč nad sposobnostmi trenutno najzmogljivejšega računalnika. To pomeni, da se niti ne zavedamo, kako naši možgani delujejo.

Možgani so se razvili, da nam pomagajo premostiti težave v različnih okoljih in z večino težav opravimo, ne da bi se tega zavedali. In sploh nam ni treba vedeti, kako to zmoremo, da bi preživeli. Psihologi, ki raziskujejo nezavedni um so ugotovili, da razni vplivi vključujejo miselne procese, spomin, čustva in motivacijo. Zavedamo se le majhnega delčka vseh aktivnosti v možganih.

V možganih je 100 milijard živčnih celic ali nevronov. Tam se hranijo naši spomini. Včasih so na možgane gledali drugače. Možgani naj bi v odraslosti moč sinaps spreminjali z učenjem, vendar naj bi vzorec povezovanja ostajal enak, razen v primeru poškodbe možganov. Danes vemo, da je povezovanje (med nevroni) v možganih dinamično in ostaja tako, četudi možgani odrastejo. Z novimi optičnimi tehnikami za prikazovanje povezav med nevroni, torej sinapsami, lahko stalno vidimo prirast in nastajanje novih sinaps ter izginjanje drugih. Zato se postavlja vprašanje? Kako lahko pri toliko spremembah naši spomini ostanejo v možganih toliko let?

Vidni dendritski trni pred urjenjem in po urjenju pri živalskih možganih

Tukaj je slika veje dendritov na nevronu, ki prejema informacije od drugih nevronov. Sinapse so videti kot majhni trni, ki izhajajo iz dendrita – dendritski trn. Na vrhu je posnet dendrit pred urjenjem, spodaj pa je slika istega dendrita po urjenju in spanju. Bele puščice prikazujejo mnoge sinapse, ki so na novo nastale na isti veji. To je slika možganov žive živali. Nova tehnika res omogoča imenitne ugotovitve.

Sinapse v premeru merijo manj od mikrona. Človeški lasje imajo 20 mikronov premera. Ta tehnika nam z res veliko resolucijo omogoča videti, kako učenje spreminja strukturo možganov. To pomeni, da se že po kratkem dremežu ali po vsaki noči zbudite kot druga oseba. Vsako jutro se namreč zbudite z nadgradnjo vaših možganov. (Ne da bi morali čakati, da se naloži, kot to poznamo pri programski opremi.)

Mnogi se tega že zavedajo in to znanje s pridom uporabljajo. Tudi vi morate znati izkoristiti prednosti nezavednega uma, predvsem pa dobro spati, da bi se lahko učili novih stvari in reševali težave. Če vas zanima več o vašim možganih kliknite na www.sinapsa.org ali pa www.brainfacts.org.

Nazaj