Most med možgani in telesom

Piše: Peter Brihta, foto: pixabay.com

Tu na Brihti je veliko govora o možganih. Seveda, saj gre za portal namenjen učenju.

Možgani pa so center v telesu, k je namenjen prav učenju, kajne?
Seveda. Vendar učenju česa? Česa se potrebujemo naučiti prav vsi ljudje?

Kateri so naši prvi ‘koraki’ pri učenju?
Ter zakaj so se možgani sprva razvili?
Vse to se bomo naučili v današnjem Brihtinem prispevku.

Preden gremo na bolj konkretna dejstva, si poglejmo zgodbo.
Zgodbo, ki se že milijone let odvija v morju.
Znanstveniki so pred leti našli v morju bitje, malo bitje s precej enostavnim živčnim sistemom, ki pa ima eno posebno lastnost.
To morsko bitje se določen del svojega življenja prosto in samostojno giblje po vodi, nato pa preneha z gibanjem, se prisesa na tla ter preneha z lastnim gibanjem in se giblje le še na poziv zunanjih vplivov, valovanja morja.

To še niti ni tako nenavadno. Kar nekaj bitij je, ki v različnih življenjskih obdobjih živijo na različne načine. Pa vendar je znanstvenike začela ta žival zelo zanimati, saj izvede en zelo presenetljiv manever, ko preide iz enega načina bivanja v drugo.
Poje, prebavi namreč možgane, oziroma svoj lastni živčni sistem.

To je presenetilo znanstvenike. In so raziskovali.
Zanimalo jih predvsem zato, ker so vedeli, da smo evolucijsko vsi povezani in da se je iz teh enostavnejših življenjskih oblik, razvilo kompleksno življenje, v končni fazi tudi človek.

Po določenem času so z raziskovanjem dognali, da prebavi svoj živčni sistem preprosto zato, ker ga ne potrebuje več, saj je prenehala z lastnim gibanjem in se s tem njen sistem ne potrebuje več ukvarjati s prejemanjem in oddajanjem gibalnih impulzov.

Torej, kaj to dejansko pomeni? To je dalo znanstvenikom misliti.
Je morebiti primarni razlog, zakaj se je razvil živčni sistem in pozneje možgani, gibanje?
In so raziskovali naprej.

Ugotovili so, da imamo ljudje z razlogom najbolj kompleksne možgane na svetu, saj smo zmožni najbolj kompleksnih in raznovrstnih gibov.
Ljudje morda nismo najučinkovitejši tekači, saj veliko živali teče hitreje od nas.
Tudi v vodi nas morska bitja prekašajo pri plavanju, mnoge gozdne živali pri plezanju.
Pa vendar mi, ljudje, zmoremo početi vse to.
In še veliko več …

Plavamo, tečemo, plezamo, plazimo, smučamo, skačemo, zraven še upravljamo z zunanjimi predmeti. Se sankamo, rolamo, deskamo, igramo igre, sodelujemo v športnih igrah.
Povrh vsega pa smo zmožni še fine motorike s kretnjami, prsti, znamo posnemati gibe, se učiti sekvenc, koreografij, se zavestno odločiti biti pri miru.
No, da ne bom samo našteval.
To zelo nazorno in lepo prikazuje naslednji video zapis.

Gre za to, da smo zmožni veliko vrst gibanja in da mnoga izmed danes niso več dosegljiva, večini ljudi, saj smo se nekako, nekje odločili, da bodo kavč, stanovanje in televizija dovolj dober nabor naših gibanj.
To pa zelo vpliva ne samo na naša telesa, temveč tudi na naše možgane in mišljenje.
Veliko ljudi dandanes pravi, da konstantno razmišljajo in da se ne morejo sprostiti.
Da morajo v svoje telo.
Možgani pa so primarni razlog za gibanje.

Kaj je torej most med usklajevanjem naših možganov, naše glave ter našim telesom?
Morda prav gibanje?
Vsi nam pravijo, da je gibanje pomembno.
Da smo s tem bolj zdravi, bolj vitalni, da boljše izgledamo.

Pa ste vedeli, da smo z gibanjem tudi pametnejši, učinkovitejši, bolj vsestranski in prilagodljivi?
Da se lažje umestimo v okolje, ter da smo poleg povečanega stika s telesom deležni tudi izboljšane zbranosti in osredotočenosti?

Kakšno gibanje pa je potrebno za to?

Raznoliko, raznovrstno, vsestransko, odprto gibanje.
Ples je ena izmed možnosti. Lahko je kakršenkoli ples, predvsem kadar se učimo novih gibov.
Predvsem pri sodobnem plesu, saj del plesa izhaja iz naravnih kretenj, katere uporabljajo tudi dojenčki. Gibanje po tleh, plazenje … Takšno gibanje ne le prijetno za oko, temveč tudi za naše psihofizično zdravje.

Zato le pogumno, na kak klas, tudi če ne boste ”dobro izgledali” in bili dobri v tem. Še bolje! Največ se naučimo takrat, ko počnemo tisto, česar ne znamo. Se strinjate?
Potem so tukaj plezanje, plavanje, pojavljajo pa se tudi nove/stare oblike gibanja.
V ta namen se ravno zdaj odpira nov center gibanja na Parmovi z imenom Prostor 5.
Z gibanjem, predvsem učenjem novih gibov, nastajajo tudi nove možganske povezave, nove možganske celice, s čimer razvijamo učinkovitost ter predvsem prožnost, mladost naših možganov.

Kaj pa je ‘prožnost možganov’?
Prožnost, oziroma bolj strokovno, nevroplastičnost je lastnost, ki omogoča našim možganom, da se prilagajajo na nove impulze, ki jih prejemajo, ter da so vseskozi pripravljeni sprejemati nove informacije.
Kar je lahko izjemna priložnost, lahko pa tudi velika težava, saj je stanje naših možganov odvisno predvsem od nas samih.
Kakor delujemo, takšni postanejo. Tako se odzivajo.
V knjigi Šolar na poti do sebe, je avtor Viljem Ščuka, lepo zapisal:
”Možgane ne delimo na stare in mlade, temveč na prožne in neprožne.”

V tem članku bi omenil še to, da obstajajo tudi specifična gibanja, namenjena prav razvoju možganov, ti. Brain gym ali brain yoga.
Omeniti pa velja tudi igro, za katero se sam tudi najbolj zanimam.
Ko rečem igro, govorim predvsem o gibalnih ugankah ter scenarijih, katere lahko izvajamo z namenom izboljšati ravnotežje, koordinacijo, usklajenost telesa, delamo pa tudi na občutku za prostor in gibanje.
O tem bomo pisali, ter podali praktične vaje  v naslednjih člankih in zapisih na Brihtinem portalu.

Velja pa si pogledati tudi naslednji video zapis, ki cilja predvsem na to, da za gibanje nikoli ni prepozno.
https://www.youtube.com/watch?v=eICg4CMd2jU

Ostanite mladi in zdravi!