Telo – Dobra igrača
Piše: Peter Brihta, foto: Ministrstvo za šolstvo in šport
Kaj je to dobra igrača?
Ali pa najprej, kaj je to Igrača?
Igrače. Zanje je značilno, da zahtevajo uporabo domišljije, urijo koordinacijo in gibalne spretnosti, so primerne za samostojno igro ter so večinoma manj strukturirane. Igrače navadno ne vključujejo tekmovalnih prvin in pravil. Igra z njimi se navadno lahko prekine na željo igralcev, v njej pa ni zmagovalca ali poraženca. Skozi igro otrok, zlasti v prvih treh letih življenja pridobiva spoznanja o lastnem telesu ter o fizičnih lastnostih sveta, ki ga obdaja (npr. teža, velikost predmeta). (povzeto po učbeniku Igra za otroke)
V širšem pomenu, igrača pomeni vsak predmet ali objekt, ki ga otrok spremeni v pripomoček za igro.
Preko igre z igračami otrok kasneje spoznava tudi pravila delovanja kulturnega okolja, v katerem živi.
Dobra igrača je uradna oznaka, ki jo dobi pripomoček za igro, ki vsebuje še nekatere od naslednjih lastnosti:
- Ustreza standardom in klasifikacijam varnosti EU.
- Zdravstveno-higienskim standardom
- Psihološko pedagoškim določilom
- Oblikovnim in tehnično-tehnološkim pogojem.
Uradna oznaka dobre igrače.
Je torej telo dobra igrača?
Ali ustreza standardom EU? Varnostnim klasifikacijam?
Je letom primerno?
Bo kar držalo. J
Definitivno ustreza temu, da s telesom lahko dosežemo ne samo telesni, temveč tudi kognitivni razvoj pri otrocih pa tudi odraslih.
O tem bosta vedela povedati več tudi naslednji video in simpatični Stephen Jepson,
Ki pravi, da je vseživljenjska igra ključ do zdravja, vitalnosti in mladosti tudi v zrelih letih.
Več o tem, ter zakaj je tako, v prejšnjem članku, o mostu med možgani in telesom.
Pa nadaljujmo z igro in telesom.
Kako pa se povezujeta igra in učenje?
Igra je eden od najboljših načinov, stanj za učenje. Česarkoli. Z igro dosežemo, da smo lahko v hkrati sproščenem stanju, hkrati pa povsem vključeni in prisotni v dogajanju. Tako pa, damo tudi najboljše možno pogoje našim možganom za dojemljivost in sprejemanje novih informacij.
Telo nam skozi celotno življenje ponuja nove izzive. Tako kot mi rastemo s telesom, tudi telo raste z nami in nam ponuja vedno nove izzive.
Ker pa so igrače namenjene ne samo igri, temveč tudi učenju, treningu novih veščin, posebno pri malih otrocih. Igrače so lahko namenjene razvijanju čutil, motoričnih funkcij, koordinacije, socialnih veščin.
Vse to pa se dogaja v telesu.
Rekli boste, da je to vendar jasno, saj vendar vse te reči počnemo s telesom, kako naj bi se igrali brez njega?
Kaj pa če je ravno naše telo tista igrača, ki jo moramo ozavestiti in uporabiti?
Pri otrocih zadnjih generacij je v porastu trend velike potrošnje kupovanja električnih in dragih igrač, telefonov in tablic, ki vse že imajo in znajo, otroku pa ostane le malo prostora za raziskovanje, odkrivanje ter ustvarjanje. Prvotnemu navdušenju navkljub, otrokom hitro postane dolgčas ter si zopet želijo nekaj boljšega, novejšega, hitrejšega. Poleg tega pa otroci velikokrat pri tej igri ne uporabljajo svojih teles, s temi igračami, ter se ne učijo novih veščin.
Z malo domišljije lahko prav naše telo postane igrača, ki jo potrebujemo za telesnih in kognitivnih veščin, katere potrebujemo za življenje.
Z rednim in raznolikim gibanjem.
