Je večopravilnost res učinkovita?
Piše: Sanela Brihta, foto: pixabay.com
Multi-tasking ali po slovensko večopravilnost je sposobnost, ki jo v današnji informacjski dobi uporabljamo več ali manj vsi. Tesno je povezana z uporabo družbenih medijev in na splošno svetovnega spleta. Informacije nastajajo in se širijo veliko hitreje, kot jih dejansko ljudje lahko absorbiramo. Na nek način smo »zbombandirani« z družabnimi omrežji, elektronsko pošto, sms sporočili, različnimi aplikacijami in telefonskimi klici. In največkrat se na poplavo vseh teh informacij odzovemo z večopravilnostjo oziroma multi-taskingom.
Večopravilnost lahko preprosto razložimo kot žongliranje z več opravki, informacijami in dejavnostmi ob istem času. Kljub temu, da je večopravilnost zelo cenjena sposobnost na različnih področjih našega življenja, pa raziskave kažejo, da je vse kot prej učinkovita in koristna.
Raziskave, ki so jih izvedli na Massachusetts Institute of Technology (MIT) pod vodstvom Dr. Earl Miller-ja so pokazale, da večopravilnost ni učinkovita, saj naši možgani enostavno ne delujejo po tem načelu. Ko na primer beremo knjigo in se hkrati vključujemo v pogovor, potekata v možganih dva popolnoma ločena procesa. Takrat, ko posvečamo določenemu procesu več pozornosti, jo avtomatsko posvečamo manj drugemu procesu. Raziskave so tudi pokazale, da pri osvajanju novih informacij v procesu večopravilnosti povzroči, da se te nove informacije ne shranjujejo v ustreznem delu naših možganov. Pri učenju brez distrakcij se nove informacije uspešno shranijo v hipokampusu, predelu možganov, ki pridobljene informacije uspešno organizira in kategorizira in nam olajša ponoven priklic naučenega.
Prehajanje iz ene dejavnosti na drugo, povzroči tudi preveliko porabo glukoze, ki jo nevroni nujno potrebujejo za optimalno delovanje. Le po nekaj urah večopravilnosti so naši nevralni viri popolnoma osiromašeni. Postanemo tako psihično, kot tudi fizično utrujeni.
Učenci, ki se fokusirajo na eno miselno dejavnost, si naučeno bolje zapomnijo, so bolj učinkoviti in so pri učenju neznatno bolj kreativni.
Umirjanje možganov
Umirjanje možganov je spretnost, ki se je moramo naučiti, saj samo tako lahko postane naše učenje bolj učinkovito. Pri umirjanju se tudi ohranja ustrezna količina glukoze in ostalih hranil v našem metabolizmu, ki jih potrebujemo za pretok misli. Pri tem si lahko pomagamo tudi z branjem kakovostne literature, poslušanjem glasbe ali preprosto s sprehajanjem. Če pa si lahko privoščimo še 15 minutni dremež, smo pa še na boljši poti do kvalitetnega učenja.
Trenutki, ki jih preživimo brez interneta, telefonov in drugih motečih dražljajev, morajo postati del našega vsakdanjika.
