Kako otroku ali sebi olajšamo učenje slovenščine?

Piše: Špela Brihta, foto: pixabay.com

Slovenščina je lep, a zahteven jezik. V šolah velja za nepriljubljen predmet in otrokom jo je težko približati. Opažamo, da imajo otroci pri pouku slovenščine težave, doma pa odpor do učenja. Brihta ponuja šolarjem in staršem nekaj nasvetov za olajšanje učenja tega našega ljubega jezika.

Brati, brati in še enkrat brati

Najstarejši nasvet v knjigi, a kljub temu najbolj učinkovit. Z branjem si širimo besedni zaklad, kar nam je v pomoč pri pisnem in tudi ustnem izražanju. Tako si lahko olajšamo pisanje spisov in govornih nastopov, obenem pa z branjem osvajamo tudi stavčne strukture, kar pride prav pri kontrolnih nalogah iz slovnice. Branje ne rabi pomeniti dolgočasnih in debelih knjig. Lahko si ga naredimo zabavnega in koristnega s tem, da izberemo takšne knjige, ki nas res pritegnejo in zanimajo. Prav za vsako temo se najde knjiga. Dobrodošlo je celo branje časopisov in revij. Pomembno je le, da beremo čim več. Starši lahko pri temu pripomorejo ogromno že v zgodnjem otroštvu, če otroku redno berejo pravljice. Kasneje pa naj sami postavijo dober zgled s tem, da tudi sami berejo in se o prebranem tudi pogovarjajo z otroki.

Književnost

Pri učenju književnosti nam lahko pomaga časovni trak, na katerega vpisujemo obdobja in njihove glavne značilnosti. Pri tem ne smemo pozabiti na obravnavane ustvarjalce tistega časa. Tak časovni trak lahko uporabljamo skozi več razredov oz. letnikov, vsako leto ga le dopolnjujemo. Dopolnimo ga lahko celo s podatki, ki smo jih izvedeli pri drugih predmetih (npr. pri zgodovini ali umetnosti). Tako bo učenje bolj smiselno, medpredmetne povezave pa nam bodo pomagale, da bo snov naučena bolj trajnostno. Pri učenju književnosti je v skladu s prejšnjo točko bistveno tudi, da preberemo predpisano literaturo. Starši in učitelji naj otroku pomagajo z aktualizacijo besedil. Vsako literarno delo se da razložiti v odnosu do današnjega sveta, razlaga besedila se naj približa otrokovim problemom na način, ki mu bo razumljiv. Pri razlagi literarnih del se potrudimo, da vedno najdemo iztočnice in vzporednice z življenjem posameznega otroka.

Slovnica

Brihti tega nihče ne bo verjel, vendar je prepričana, da je zabavna lahko tudi slovnica. Se vam pogosto dogaja, da se sprašujete kdaj pred besedo uporabiti predlog z in kdaj s? Predlog s se veže z besedami, kjer je prva črka nezveneči nezvočnik. Zveni zapleteno? Sprva morda, a vse nezveneče nezvočnike najdeš v stavku “Ta suhi škafec pušča“, ko prečrtaš samoglasnike (torej: t, s, h, š, k, f, c, p, č), vsi ostali glasovi (oz. prve črke v besedi) se vežejo s predlogom z. Podobno si lahko pomagamo pri delitvi soglasnikov – poznamo namreč zvočnike in nezvočnike, slednji se delijo še na zveneče in nezveneče nezvočnike. Zvočniki so soglasniki v besedi “Mlinarjevi” (torej: m, l, n, r, v, j), zveneči nezvočniki so soglasniki v stavku “Gad zbeži” (torej: g, d, z, b, ž), kot že omenjeno pa se nezveneči nezvočniki skrivajo v stavku “Ta suhi škafec pušča“. Na podoben način si lahko poenostavimo tudi druga slovnična pravila. Pogosto imamo težave pri mestniku in orodniku besede otroci. To si lahko zapomnimo z rekom: Z otroKi je Križ (torej v orodniku k, ker je z njimi križ, v mestniku pa pri otroCih).

Učenje na pamet

Čeprav se učenje na pamet vse bolj odsvetuje in se poudarja učenje z razumevanjem, se mu včasih kljub temu ni moč izogniti. Z učenjem na pamet urimo svoj spomin in možgane, zato ni konec sveta, če se mora otrok občasno naučiti na pamet kakšno pesmico ali krajši odlomek. Hitreje si bo besedilo zapomnili, če mu ga bomo razdelili na manjše dele (npr. pesem na kitice, tekst pa na odstavke). Ko besedilo osvoji, ga mora še izpiliti. Svoje deklamiranje lahko posname kar s telefonom in si ga predvaja. Ob poslušanju lastnega deklamiranja mu bo takoj postalo jasno na katerih delih besedila rabi popravke. Seveda pa mu lahko pomagamo z nasveti. Pri deklamiranju izredno pomaga tudi, da se skušamo vživeti v besedilo ter v čas in okoliščine nastanka besedila. Otroku zato dajmo čim več informacij o besedilu in avtorju, da se bo lahko vanj lažje vživel.