Brati se moramo naučiti dvakrat v življenju!
Piše: Špela Brihta, foto:
S tehniko branja se povprečen človek ukvarja samo v obdobju osnovne šole, ko poteka intenzivno učenje branja. Učitelji spodbujajo glasno in pogosto branje, kar naj bi zadostovalo za razvijanje bralne pismenosti. Bralna pismenost spada k bistvenim dejavnikom uspeha v šoli. To je neizpodbitno dejstvo. Dejstvo je, da je bralna pismenost pomembna tudi v kasnejših življenjskih obdobjih pri večini služb.
Slabe bralne navade
Poleg dejstva, da večina ljudi ne bere dovolj ali pa sploh ne bere in tudi tega, da povprečni bralec bere povprečno, nekvalitetno, trivialno literaturo, na nas preži še ‘nevarnost’ neustreznih bralnih tehnik, ki smo jih prenesli iz otroštva. Teh navad se je težko znebiti, saj so se skozi dolga leta šolanja in prebijanja skozi različne tekste v nas že močno zasidrale.
Govorimo o treh glavnih napakah pri branju, ki nas upočasnjujejo. Prva taka je prikrito sočasno govorjenje oz. poslušanje (subvokalizacija). To pomeni, da si bodisi hkrati ko beremo, tiho govorimo, bodisi govorimo samo še v glavi (notranji bralec).
Naslednja napaka je skakanje po besedilu nazaj (regresija). To se nam dogaja, kadar se z očmi premikamo naprej po besedilu, vendar nam misli uhajajo drugam, zato vedno znova skočimo nazaj na tisto mesto, kjer smo izgubili rdečo nit. To se nam dogaja preprosto zato, ker podcenjujemo zmožnost naših možganov. Če bi jih med branjem bolje izkoristili, nam misli ne bi več uhajale.
Že ustrezno hitro branje možgane zaposli dovolj, da nimajo časa razmišljati o tem, kdaj bo za kosilo in koliko položnic moramo plačati do konca tedna. Zadnja napaka, ki nas upočasnjuje pa je povezana z ozkim zornim kotom. V osnovni šoli pri branju najprej prepoznavamo posamezne črke in nato besede. Kako odkriti smisel povedi, se naučimo mnogo kasneje, zato tudi odrasli beremo besedo po besedo, kar pomeni, da zožimo naš zorni kot na 0,50 do 1 cm.
Kakšne so torej tehnike branja za odrasle?
V današnjem svetu, ko vse poteka zelo hitro in nihče nima 5 minut, da bi jih vrgel stran, se je potrebno vprašati koliko časa nam vzame branje in koliko bi ga prihranili, če bi isto količino teksta prebrali 2-krat, 3-krat, celo 5-krat hitreje.
Odrasel človek skozi svoje življenje razvije mnoge sposobnosti, ki presegajo bralne tehnike, ki so bile potrebne za to, da smo se naučili brati v otroštvu. Pridobimo namreč besedni zaklad, ki ga avtomatiziramo, besede prepoznamo in razumemo takoj. Ni nam jih potrebno razvozlavati črko za črko. Pogosto prepoznamo, kaj nam besedilo želi sporočiti že iz simbolov in signalnih znakov (naslovi, slike, poudarjen tekst itd.). Prav tako se nam v odrasli dobi razširi vidno polje. Torej zmožnosti se nam večajo, tehnike branja pa ostajajo iste. Tukaj se enačba ne izide, kajne?
Pet načel hitrega branja
Seveda ne berete več na način kot v osnovni šoli, vendar bi za optimalen učinek morali izčrpati vse svoje potenciale. Branje, ki je primerno za odrasle pomeni drugačno gledanje, namensko dojemanje pomenov in uporabo strategij. Poznamo pet načel hitrega branja: zajemanje pomenskih skupin, branje, usmerjeno naprej, zaupanje v vizualni vtis, upoštevanje pomenskih znamenj in uporabo prilagodljivih bralnih strategij.
Pri zajemanju pomenskih skupin razširimo vidno polje tako, da namesto ene besede pogled usmerimo na skupek besed. Pogled razširimo počasi, najprej na dve kratki besedi, kasneje na dve daljši ali tri krajše, itd. S prakticiranjem takega branja bomo prav hitro začeli prepoznavati pogoste besedne sklope, ki jih ne bomo več brali kot ločene besede in s tem pospešili naš tempo branja.
Branje, usmerjeno naprej pomeni, da se moramo truditi, da se ne vračamo po besedilu nazaj. Ne smemo se oklepati mest, ki jih nismo razumeli, prisilimo se da beremo dalje in zaupajmo v kontekst, ki nam bo (v večini primerov) razjasnil stvari.
Notranjega bralca, oz. glas v ušesih moramo ukrotiti. To seveda ne pomeni, da ga popolnoma utišamo, vendar vsakega in-a ne rabimo ‘slišati’, da bi ga razumeli, kajne? Zaupati moramo svojemu vizualnemu vtisu, ki bo poskrbel, da bomo znane besede znali umestiti v kontekst, četudi jih nismo zares izgovorili v mislih.
Pomen najpogosteje nosijo samostalniki pa tudi glagoli. Bralne strategije pa ti. scanning, skimming in paragraphing (izostrovanje, preletavanje in preskakovanje odstavkov).
S kombiniranjem vseh teh načel lahko bistveno pospešimo hitrost branja in preostali čas porabimo koristneje, sploh kadar gre za branje službenih tekstov, ko cilj branja ni užitek, pač pa smo vedno usmerjeni v čim večjo storilnost. Zelo prav nam pride tudi pri študiju, ko moramo iz 300 strani literature izluščiti bistvo in ga umestiti v celostno sliko.
Za hitro branje so potrebne vaje in vztrajnost, zelo veliko pa boste naredili že s tem, da naslednjič pri branju sledite naštetim načelom in se zavestno trudite brati hitreje.
Mnogo vaj in nasvetov ter podrobnejše razlage pa lahko najdete v knjigi Wolfgang Schmitz: Hitrejše branje – boljše razumevanje.
