Bodimo ustvarjalni!
Piše: Sanela Brihta, foto: pixabay.com
Albert Einstein je dejal, da prvi znak inteligentnosti ni znanje, ampak domišljija. Ljudje se seveda nekoliko razlikujemo v tem, koliko ustvarjalnega oziroma divergentnega mišljenja premoremo. Vendar smo vsi lahko ustvarjalni na določenih področjih. Pogosto ustvarjalnost tesno povezujemo predvsem z dosežki na umetniških področjih. Premalo se zavedamo, da je kreativnost pogonsko gorivo za uspešno reševanje različnih problemov, da nas žene k inovativnosti in raziskovanju novih in še nepoznanih področij našega življenja. Ustvarjalni oziroma divergentni »mislec« ne sledi linearni poti razmišljanja, temveč lahko ponudi veliko število zanimivih rešitev.
Kreativnost so raziskovalci razdelili na dve različni stopnji in sicer na nižjo in višjo. Nižja stopnja ustvarjalnosti je bolj splošna in vsakodnevna kreativnost, kot je na primer, reševanje sestavljanke ali kreiranje besednih asociacij. Medtem ko na višji stopnji kreativnosti posameznik razvija zelo unikatne in revolucionarne ideje.
Ali obstaja gen za ustvarjalnost?
Sposobnost kreativnega mišljenja ni prirojena. Podedujemo lahko potenciale in možnosti za razvoj ustvarjalnega mišljenja, vendar pa ne posedujemo gena, v katerem je zapisana naša sposobnost ustvarjalnega mišljenja.
Zakaj sposobnost ustvarjalnega mišljenja že v šolskem obdobju upada?
Raziskave na področju ustvarjalnosti že nekaj desetletij kažejo viden upad kreativnega mišljenja pri otrocih. Ta upad je najbolj očiten od vrtčevskega obdobja do tretjega razreda osnovne šole. Glavni krivec naj bi bili standardizirani testi v šoli, ki spodbujajo konvencionalno razmišljanje, temeljijo na linearnih idejah in težijo k eni sami pravi rešitvi.
Pomagajmo otroku razvijati in gojiti kreativno mišljenje!
Starši smo tisti, ki otroku postavimo vzor in nič drugače ni pri spodbujanju ustvarjalnega mišljenja. Prvi pogoj je seveda, da starši sploh dojemamo ustvarjalnost kot nekaj zelo dragocenega. Ni nam treba biti zelo ustvarjalni, da lahko ponudimo otroku kreativne dejavnosti, pa naj bo to pripravljanje večerje, razporejanje pohištva, ustvarjanje z različnimi materiali, obisk gledaliških iger, branje knjig, risanje itd. Odprtost za nove ideje in drugačne perspektive lahko prenesemo na svoje otroke in jih na takšen način, spodbudimo h kreativnemu mišljenju in vedenju.
Spodbujanje avtonomije in samoizražanja
Otroku moramo dati možnost, da se izrazi, da postane samostojen in izviren. S tem, ko mu dovolimo, da razvija lastne ideje in različne razlage, ga tudi učimo, da bo sposoben sprejemati intelektualne izzive. Že preproste dejavnosti na prostem, kot so opazovanje narave skozi povečevalno steklo ali nestrukturirana igra na prostem, spodbujajo razvoj kreativnega in raziskovalnega duha.
Nagrajujmo kreativno vedenje
Otrokove kreativnosti ne potrebujemo nagrajevati z materialnimi nagradami, dovolj je že, da nekaj svojega časa posvetimo izključno otroku in dejavnostim, ki ga veselijo.
Dovolimo otroku napake in otroško razigranost
Namesto popravljanja in neprestanega opominjanja na napake, raje otroka naučimo, da se lahko moti. Spodbujajmo ga k raziskovanju, igrivosti in tudi k možnim napakam, saj ravno takšne spodbude doprinesejo k otrokovi ljubezni do raziskovanja.
