Hrana za možgane
Piše: Špela Brihta, foto: pixabay.com
Marsikdo izmed vas prav v tem trenutku nekaj grizlja, medtem ko brska po današnjih objavah, da bi se naučil česa novega. Verjetno ste se tu znašli, ker ste eden tistih, ki vedno znova iščejo načine za bolj uspešno učenje in preizkušajo vedno nove tehnike in metode, da bi prišli do kakovostnega, obširnega in dolgotrajnega znanja. Morda vas na poti do uspeha zavira prav ta prigrizek.
Kadar je govora o hrani za možgane imamo običajno najprej v mislih metaforični pomen te fraze. Resda informacije požiramo, a s tem ne nahranimo možganov v primarnem pomenu besede. Možgani predstavljajo le 2-3 odstotke telesne teže, vendar kljub temu porabijo kar 20 odstotkov dnevne energije, ki jo črpajo iz hrane. Po najnovejših ugotovitvah znanstvenikov, je mogoče inteligenčni kvocient ohranjati in dvigniti z ustrezno hrano in pijačo.
Možganom prijazne snovi so vitamini skupine B, C, A in E, selen, magnezij in kalcij. Z maščobami ne gre pretiravati, vendar so te v zdravi meri nujno potrebne za optimalno delovanje možganov, zato sezite po rastlinskih, nenasičenih maščobah in po omega-3. Možgani potrebujejo tudi zmerno mero beljakovin in zvrhano mero ogljikovih hidratov, saj le-ti zagotavljajo hitro dozo energije in sintezo protistresnih substanc. Vendar pozor, uživajte polnovredne, kompleksne ogljikove hidrate. Splošno znano dejstvo je, da so bela moka in ostali preprosti ogljikovi hidrati slabi za fizično zdravje človeka. Manj pa je znano, da lahko povzročijo zaspanost in utrujenost, medtem ko imajo polnozrnata živila ravno obraten učinek.
37 ČUDEŽNIH ŽIVIL, KI JIH NUJNO POTREBUJETE NA SVOJEM JEDILNIKU
Pravijo, da orehi spominjajo na možgane z razlogom. Zaradi svoje sestave veljajo za živilo intelektualnih maratoncev. Bogati so z nenasičenimi rastlinskimi maščobami, vitamini in minerali, balastnimi in varovalnimi snovmi. Krepijo ožilje in živčevje, pri tem pa spodbujajo tvorbo nevrotransmitornih substanc v možganih in pomagajo k boljšemu razumevanju, dojemanju in koncentraciji. Orehi pogosto povzročajo težave z zgago, dobra alternativa so mandlji, ki podobno učinkujejo na spomin, IQ in mišljenje. Poleg teh dveh ‘kraljev’ med oreščki so priporočljive tudi pistacije in praktično vsi oreščki, saj so bogati z nenasičenimi maščobami in veljajo za energijsko bombo. Niso namreč kar tako poznani kot ‘študentska hrana’.
Korenje pripomore k izboljšanju spomina, pospešuje učenje na pamet in reproduciranje naučene snovi. Tudi avokado je čudežen sadež za izboljšanje kratkoročnega spomina in za spodbujanje bliskovitega mišljenja, poglavitno vlogo pri tem pa ima visoka vsebnost maščobnih kislin. Nutricionisti priporočajo četrt do pol avokada na dan, saj je kalorično zelo bogat. Za podvojen učinek lahko avokadu dodamo peteršilj, ki pomaga pri tvorjenju engramov, pospešuje presnovo in prekrvavitev, upočasni degeneracijo možganov in preprečuje zaplete z možganskim ožiljem.
Ananas velja za priljubljeno sadje igralcev in retorikov, saj zaradi visoke vsebnosti vitamina C spodbuja komunikacijske (zlasti verbalne) sposobnosti, človeku pomaga, da postane čil in vitalen, dojemljiv za dražljaje iz okolja in dovzeten za podatke, informacije. Poleg ananasa lahko za podoben učinek sežemo tudi po agrumih (limona, grenivka, pomaranča, itd.).
Temna čokolada izboljšuje spomin in povečuje dotok krvi v možgane, kar vpliva na jasnost naših misli. Čim temnejša je čokolada boljši bo njen učinek. Poleg tega, ima čokolada kratkotrajen, a intenziven vpliv na serotonin, znan kot hormon sreče. Tudi banane so znana po tem, da dvigujejo razpoloženje, bazilika pa naj bi bila celo zdravilo za depresijo. Podoben vpliv na raven serotonina in endorfina ima paprika – bolj kot je pekoča, večji je efekt.
Jagode lajšajo stres in vplivajo na dobro razpoloženje, zelje in ohrovt pa preprečujeta nemir in nervozo s tem, da regulirata delovanje ščitnice. Tako poskrbita za bolj sproščeno učenje in manj treme pred izpiti. Zelje in ohrovt spadata v družino križnic (sem spadata tudi brokoli in cvetača), ki se je izkazala za družino zelenjave, ki najbolj pozitivno vpliva na spomin, preprečevala pa naj bi tudi razvoj rakavih celic. Čeprav najpogostejša uporaba križnic vključuje prekuhavanje, je najbolj optimalno, da križnice uživamo surove, saj tako resnično ohranijo vse hranilne snovi. Poleg križnic je zlati gral spomina špinača, za katero raziskave kažejo celo, da lahko v nekaterih primerih, zaradi vsebnosti folne kisline, povrne izgubljen spomin. Bogat vir folne kisline so tudi stročnice, kot so čičerika, fižol in leča, obenem pa so odličen vir beljakovin, ki dajejo možganom potrebno energijo.
Kadar potrebujemo odmor med učenjem, sezimo po borovnicah. Le-te so bogat vir antioksidantov in spodbujajo centralno cirkulacijo, torej poskrbijo za dobro prekrvavitev možganov. Podobno delujejo tudi češnje, črni ribez, maline, brusnice, robide in celo grozdje. Pri obremenitvah, napetosti, psihični utrujenosti, psihofizičnih blokadah in naveličanosti pomaga čebula. Redči kri in izboljšuje oskrbo možganov s kisikom in hranilnimi snovmi. Najboljša izbira je rdeča čebula, bogata z antocianinom in kvercetinom, ki dokazano preprečujeta Alzheimerjevo bolezen.
Ribe in morski sadeži so bogat vir vitaminov, mineralov in omega-3 maščobnih kislin, ki pospešujejo tvorbo sinaps, tj. povezav med sivimi možganskimi celicami. Na ta način spodbujajo shranjevanje informacij in hiter priklic že shranjenih dejstev. Težave s pozornostjo in koncentracijo lahko rešujemo z uživanjem škampov, ki so tudi bogat vir omega-3. Večina naših možganov je sestavljena iz maščobnega tkiva, zato ni dvoma, da je uživanje maščob nujno potrebno za normalno delovanje nevronov. Nekatere študije so dognale tudi, da lahko redno uživanje rib in omega-3 maščobnih kislin občutno zmanjša tveganje za demenco.
Jabolka preprečujejo propadanje nevronov, zato veljajo za možganski eliksir. V jabolčni lupini se skriva ogromno pomembnih antioksidantov, zato je nikar ne zavrzite (pazite le, da izbirate jabolka iz ekološke pridelave). Tudi mango zavira propadanje sivih celic, izboljšuje oskrbo možganskega tkiva s kisikom in hranili, preprečuje motnje prekrvavitve in krepi obe vrsti spomina (dolgoročnega in kratkoročnega).
Ingver je super živilo pri prehladu in razstrupljanju telesa, obenem pa pomaga odstraniti balast tudi iz možganov. Sprošča in razbremenjuje naše misli ter spodbudi k novim, inovativnim idejam. Je nepogrešljiv za pisatelje, novinarje in umetnike nasploh, saj krepi ustvarjalnost. Ingver je pekočega okusa, zato za spodbujanje ustvarjalnosti pri otrocih raje uporabimo kumino. Kumina naj bi poleg ustvarjalnosti, spodbujala še bliskovitost mišljenja in humor.
Poskušajte vpeljati ta živila v svojo prehrano in s tem povečajte storilnost. Poglavitno je, da sledite smernicam zdrave prehrane in uživate raznoliko hrano. Porcije prilagodite svoji fizični aktivnosti, vendar nikoli ne bodite lačni in ne pozabite na izdatno količino vode, saj je dehidracija za možgane zelo obremenilna.
