Kaj je učenje učenja?

Kaj je učenje učenja?

Učenje učenja je sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju

Z vstopom v EU smo tudi Slovenci začeli sodelovati v raznih pobudah in Priporočila Evropske komisije ali drugih EU organov veljajo tudi za nas. Tako smo 18. decembra 2006 dobili tudi Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje. Priporočilo je eden od rezultatov skupnega dela Evropske komisije in držav članic v okviru delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010.

Ključne kompetence so:
1. Sporazumevanje v maternem jeziku
2. Sporazumevanje v tujih jezikih
3. Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji
4. Digitalna pismenost
5. Učenje učenja
6. Socialne in državljanske kompetence
7. Samoiniciativnost in podjetnost
8. Kulturna zavest in izražanje

Med njimi je tudi Učenje učenja. Evropska komisija ga opredeljuje kot:
»Učenje učenja« je sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati lastno učenje, vključno z učinkovitim upravljanjem s časom in informacijami, individualno in v skupinah. K tej kompetenci sodi zavedanje o lastnem učnem procesu in potrebah, prepoznavanje priložnosti, ki so na voljo, in sposobnost premagovanja ovir za uspešno učenje.
Pomeni pridobivanje, obdelavo in sprejemanje novega znanja in spretnosti ter iskanje in uporabo nasvetov. Z učenjem učenja učenci nadgrajujejo svoje predhodne izkušnje z učenjem in življenjske izkušnje v različnih okoliščinah: doma, v službi, pri izobraževanju in usposabljanju. Motivacija in zaupanje vase sta za kompetenco posameznika odločilna. Kompetenca opredeljuje znanje, spretnosti in odnose, ki so povezani z učenjem učenja.

Če je učenje usmerjeno neposredno k določenemu cilju v službi ali na poklicni poti, mora posameznik poznati zahtevane kompetence, znanje, spretnosti in kvalifikacije.

Vsekakor učenje učenja od posameznika zahteva, da pozna in razume učne strategije, ki mu najbolj ustrezajo, prednosti in pomanjkljivosti svojega znanja in kvalifikacij ter da zna poiskati priložnosti za izobraževanje, usposabljanje in nasvete in/ali podporo, ki so mu na voljo.

Spretnosti pri učenju učenja zahtevajo najprej pridobitev temeljnega osnovnega znanja, kot so pisanje, branje in računanje ter znanje IKT, ki je potrebno za nadaljnje učenje. Na podlagi tega znanja mora biti posameznik sposoben najti pot do novega znanja in spretnosti, jih pridobiti, obdelati in sprejeti. Za to je potrebno učinkovito upravljanje z vzorci učenja, s poklicno potjo in z delom, zlasti pa mora biti sposoben vztrajati pri učenju tudi dalj časa ter kritično razmišljati o namenu in ciljih učenja.

Posameznik mora biti zmožen posvetiti čas avtonomnemu učenju in s samodisciplino, pa tudi s skupinskim delom kot delom učnega procesa, izkoristiti prednosti heterogene skupine ter deliti naučeno.
Kadar je to primerno, mora biti sposoben organizirati lastno učenje, oceniti svoje delo in poiskati nasvete, informacije in podporo. K pozitivnemu odnosu sodita motivacija in zaupanje v lastno sposobnost za uspešno nadaljevanje učenja vse življenje.

Odnos, usmerjen v reševanje problemov, podpira samo učenje in posameznikovo sposobnost premagovati ovire in se spreminjati. Bistvene sestavine pozitivnega odnosa so želja po uporabi predhodnih izkušenj z učenjem in življenjskih izkušenj, zanimanje za iskanje priložnosti za učenje ter za uporabo učenja v raznovrstnih življenjskih okoliščinah.

Če bi morali izpisati ključne besede iz tega povzetka, bi bile te naslednje:
• sprejemanje novega znanja
• iskanje in uporaba nasvetov
• nadgrajevanje izkušenj
• motivacija
• zaupanje vase
• ustrezne učne strategije
• prednosti in pomanjkljivost svojega znanja
• izkoriščanje priložnosti, ki so na voljo
• vztrajanje pri učenju
• kritično razmišljanje
• samostojno učenje
• samodisciplina
• deljenje naučenega
• reševanje problemov
• uporaba učenja v življenjskih okoliščinah

Nazaj