Video igrice spodbujajo učenje
Na univerzi Ruhr v Bochumu, Nemčija so ugotovili, da obstajajo bistvene razlike pri učenju med tistimi, ki igrajo video igrice, ter tistimi, ki jih ne. Videoigričarji so se izkazali bistveno bolje in pokazali povečano dejavnost možganov v tistih delih možganov, kjer poteka učenje. Svoje ugotovitve so znanstveniki objavili v zborniku Behavioural Brain Research.
Študija se je osredotočila na neraziskano področje igranja video igric – učenje kategorij verjetnosti, ki vključuje usvajanje in razvrščanje znanja z namenom, da bi predvideli dogodke v prihodnosti. Zelo pogosta paradigma tega tipa učenja je naloga napovedovanja vremena, ki je bila že večkrat uporabljena. S to nalogo raziskovalci dobijo vpogled v oblike učenja, kognitivno prilagodljivost in uporabo signalov povratne informacije v možganih.
Napovedovanje vremena
Raziskovalci so preučevali 17 prostovoljcev, ki so igrali akcijske igrice na računalniku ali konzoli več kot 15 ur tedensko. V kontrolni skupini je bilo 17 prostovoljcev, ki niso redno igrali video igric. Obe ekipi sta se spopadli z nalogo napovedovanja vremena. Raziskovalci so z magnetno resonanco med testom snemali aktivnost njihovih možganov.
Sodelujočim v raziskavi so pokazali kombinacijo treh kartic z različnimi simboli. Oceniti so morali, če je kombinacija kart napovedovala sonce ali dež. Vsakokrat so dobili povratno informacijo, če je bila njihova izbira prava ali napačna. Prostovoljci so se postopoma na osnovi povratnih informacij naučili, katera kombinacija kart pomeni, kakšno bo vreme. Kombinacije so lahko pomenile večje ali manjše možnosti za sončno in deževno vreme. Po zaključku naloge so sodelujoči v študiji izpolnili vprašalnik, da so povzeli naučeno znanje o kombinacijah kartic s simboli.
Video igričarji so bili boljši, kjer je bila negotovost večja
Igričarji so bili občutno boljši od kontrolne skupine v kombiniranju kartic z napovedovanjem vremena. Še bolje so se izkazali pri kombinacijah kartic, ki so imele visoko negotovost, kot je kombinacija, ki je predvidela 60 % dežja in 40 % sonca.*
Analiza vprašalnika je pokazala, da so igričarji dobili več znanja o pomenu kombinacij kart. “Naša študija je pokazala, da so igričarji boljši pri hitrem analiziranju situacije, pri generiranju novega znanja in kategorizaciji dejstev – še posebej v situacijah z velikimi negotovostmi,” pravi prva avtorica Sabrina Schenk.
Ta način učenja je povezan z večjo aktivnostjo v hipokampusu, delu možganov, ki igra ključno vlogo pri učenju in pomnjenju. “Menimo, da je igranje video igric trenira določene dele možganov, kot je hipokampus,” pravi Schenkova. “To ni pomembno samo za mlade ljudi, temveč tudi za stare; saj spremembe v hipokampusu lahko vodijo do zmanjšanja sposobnosti pomnjenja. Mogoče lahko v prihodnosti to ozdravimo z videoigricami.”
Četudi je znanstveno dokazano, da imajo ljudje, ki redno igrajo igrice, bolj aktivne dele možganov, ki so bistveni za učenje in pomnjenje, pa to še ne pomeni, da moramo vse življenje prečepeti pred računalniki, tablicami in telefoni. Pri vsaki stvari je dobro imeti zdravo mero.
*npr. Kartica z vzorcem, ki predvideva 20 %-no možnost sonca in 80-% možnost dežja; druga kartica z 80 %-no možnostjo sonca in 20 %-no možnostjo dežja in tretja kartica, ki predvideva 60 % možnost sonca in 40 % možnost dežja. S kombiniranjem možnosti vseh treh kartic je pravilen odgovor na vprašanje ‘ali bo sončno ali deževno?’, da bo sončno.