Preprosta formula akademskega uspeha

Piše: Sanela Brihta, foto: pixabay.com

Se kdaj vprašate, zakaj nekdo praktično z levo roko dosega odlične rezultate. Ali res toliko več truda vloži v učenje, razpolaga z neko skrivno zalogo informacij ali je preprosto toliko pametnejši od drugih? Bistvena sestavina formule za doseganje akademskega uspeha je v veliki meri prav miselnost, ki nas usmerja skozi študij in nam pomaga pri obremenitvah. Pa si poglejmo nekaj načinov mišljenja, ki nam lahko pomagajo, da razvijemo pozitiven pristop k učenju:

»Rima niso zgradili v enem dnevu«

Tako kot Rim ni nastal v enem dnevu, tako tudi do željenega uspeha ne pridemo čez noč. Biti moramo odločni, vlagati veliko truda in svojega časa.

»Ne priznam poraza«

Velikokrat se zgodi, da doživimo poraz in naš trud enostavno ne obrodi sadov. V takem trenutku je najbolje, da poskusimo izvesti obrat iz negativnega doživetja v pozitivno in si namesto ‘Tega ne zmorem’, rečemo ‘Tega ne zmorem, vendar bom!’.

»Ne smem zaspati na lovorikah«

Prav je, da se veselimo uspehov v šoli, vendar nas to navdušenje ne sme uspavati. Vedno se lahko še bolj potrudimo in še več dosežemo.

»Na napakah se učim«

Tudi ko smo zaradi napak podvrženi kritiki, nas ta ne sme potreti. Kritike lahko sprejmemo kot nekaj konstruktivnega, kot dober nasvet in dodatno motivacijo, ki nas usmerja k še boljšim dosežkom.

»Vedno bodi pripravljen«

Seveda je pomembno, da se pripravimo za izpite, vendar to ni dovolj.  Uspešna priprava za delo na vajah, predavanjih, za pisanje esejev in za ostale segmente akademskega dela, nam lahko prinese še več zadovoljstva, nas dodatno požene k še višjim ciljem v izobraževanju.

»Ne bojim se slabega uspeha«

Strah pred porazom je velika ovira pri doseganju uspeha in uresničevanja lastnih potencialov. Winston Churchill je dejal: »Uspeh je hoja od poraza do poraza, ne da bi pri tem izgubil entuziazem.« Torej, vztrajaj, vztrajaj in še enkrat vztrajaj.

»Včasih bom skeptičen«

Na akademski ravni izobraževanja je priporočljivo, da razvijamo kritično mišljenje in da vsebine, ki jih spoznavamo tekom študija, sprejemamo z določeno mero skepticizma. Vse kar preberemo ali nam je posredovano v procesu izobraževanja, ni nujno sveta resnica.

»Verjel bom v lastno prihodnost«

Brez vere vase in v lastne sposobnosti, nas ne čaka nič kaj svetla prihodnost. Trdno moramo verjeti, da je uspeh, kljub občasnim padcem, vedno v našem dosegu.