Govorite sami s sabo? Imenitna vadba za vaše možgane.

Večina nas govori s samim sabo – naglas ali potiho. Psihologi ta pojav imenujejo notranji govor. Ta nam, poleg mnogih drugih pomembnih nalog, pomaga pri načrtovanju, nadzorovanju naših čustev in spodbuja ustvarjalnost.

S sabo govorimo, ko si želimo zapomniti nakupovalni listek, ko se pomirjamo, če nas kaj razjezi, ko se okaramo zaradi kakšne napake, ko vadimo naš nastop pred šefom, ko računamo, ko iščemo izgubljene ključe, ko se pripravljamo na pomembno tekmo ali test, ko se udarimo ali opečemo, pa tudi ko smo zadovoljni s svojim dosežkom (To, uspelo mi je!).

Največ raziskav notranjega govora je bilo opravljenih pri otrocih, starih od 2-7 let, kjer je notranji govor del normalnega razvoja. Otroci pri igri velikokrat z notranjim govorom krepijo besedni zaklad in izražajo čustva.

Kot poroča znanstvena revija Scientific American, so v zadnjih letih psihologi pomembno napredovali pri raziskovanju notranjega govora, saj sodobne tehnologije omogočajo drugačen vpogled v delovanje možganov. Odkrili so, da z notranjim dialogom, aktiviramo tako levo (center za jezik) kot desno polovico možganov (socialne zaznave).

Pomoč pri branju

Za avtorja članka Fernyhougha je tako notranji govor imenitna podlaga za krepitev ustvarjalnosti. Če se sprašujemo in pri sebi iščemo odgovore, bomo toliko bolj verjetno zašli na nova še neodkrita področja, kjer bomo bolj ustvarjalno iskali rešitve.
Avtor omenja tudi, kako nas razvit notranji govor animira k branju in boljšem pomnjenju prebranega. Namreč s pomočjo notranjega govora liki v knjigi oživijo preko glasov, ki jih pri branju slišimo. Tako čtivo doživimo globlje in karakterji ostajajo z nami še dolgo po tistem, ko smo knjigo odložili.

Notranji govor je tako imeniten za samospoznavanje, raziskovanje in odkrivanje novih zanimivosti o nas.